Ob zaključni predstavi Vse, kar sem, smo izdali spremljevalno informativno gradivo o identitetah, izkušnji družbenega izključevanja in angažiranem umetniškem ustvarjanju, temah, s katerimi se je tekom celotnega projekta ukvarjala Multivizija. V pogovoru z izbranimi sogovorniki in pri umetniškem ustvarjanju udeležencev smo raziskovali možnosti socialnega vključevanja ranljivih družbenih skupin. Za sogovornice in sogovornike smo izbrali osebe, ki so v določenem trenutku svojega življenja izkusile drugačnost kot družbeno izključenost ali družbeno neprilagojenost, bodisi zaradi priseljevanja v novo socialno in kulturno okolje bodisi zaradi telesne izkušnje (bolezni, invalidnosti), vendar so to izkušnjo pretočile v različne umetniške izraze. Sledili smo umetniškim praksam, ki smo si jih v projektu zastavili tudi v obliki modulov usposabljanja: fotografija, video, glasba (kot delo z zvokom), ples, gledališče, k temu pa dodali še pisanje. Tako so bili z nami v Sloveniji živeči fotograf tajvanskega rodu Simon Chang, slovensko-ukrajinska multimedijska umetnica in podiplomska študentka dokumentarnega filma Yuliya Molina, etnomuzikologinja in kantavtorica Katarina Juvančič z izkušnjo premagovanja raka, koordinatorica baleta in asistentka umetniškega vodje, nekdanja baletna plesalka Antonija Rožanc Novotny z izkušnjo naglušnosti, igralec, scenarist, režiser in glasbenik Branko Đurić – Đuro, jordanska aktivistka in feministka Samar Zughool, tudi mentorica za gledališče zatiranih, režiserka Ivana Djilas, ki je kot strokovna sodelavka pri projektu tudi sooblikovala zaključni dogodek ter znanstvenica in pisateljica dr. Svetlana Slapšak. Pogovor smo zaokrožili z dvema bolj teoretskima temama: o sestavljeni identiteti, ki jo je predstavila dr. Mirjam Milharčič Hladnik iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, in o družbenem angažiranju v umetnosti kot polju družbenega vključevanja, o katerem nam je predaval dr. Robi Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Celoten sklop pogovorov pa smo zaključili s pogovorom o izhodiščih, izzivih in rezultatih projekta Multivizija s koordinatorico Mijo Pungeršič iz Zavoda ODTIZ in programsko vodjo Romano Zajec iz Zavoda APIS. S pogovori smo želeli udeležencem nastaviti ogledalo, v katerem se zrcalijo podobne izkušnje in umetniški izrazi, s katerim so se srečali med usposabljanjem. Poslušalcem, gledalcem in vsem, ki so spremljali projekt, pa smo želeli vzbuditi zanimanje za teme, ki smo jih gnetli v okviru projekta in ponuditi miselni okvir, s katerim bodo lahko v prihodnje oblikovali podobne projekte. Omenjeni okvir je temeljil na treh ključnih konceptih: ranljive družbene skupine, identitete in družbeno angažirana umetnost.

​

Več v pripetem dokumentu. Vabljeni k branju.